V Zavodu smo specializirani za prevajanje vseh južnoslovanskih jezikov (torej za prevajanje srbščine, hrvaščine, makedonščine, bosanščine, črnogorščine in bolgarščine) v vseh možnih kombinacijah, ter v kombinaciji s slovenščino in angleščino. V naših vrstah smo tako starejši, izkušenejši prevajalci, ki smo se v osnovnih šolah še učili srbohrvaščino in doživeli umetno, politično delitev tega jezika nekdanje skupne države na današnje štiri, kot tudi nekoliko mlajši prevajalci, ki so naleteli na sedanje jezikoslovno stanje na področju Zahodnega Balkana. Ampak vsi skupaj trdno zagovarjamo stališče, da gre dejansko za en jezik z določenimi področnimi posebnostmi in specifikami.
Prevajanje južnoslovanskih jezikov je namreč pri določenih jezikovnih kombinacijah precej preprostejše, saj jeziki izhajajo iz iste osnove (hrvaščina, bosanščina, črnogorščina in srbščina, ter makedonščina in bolgarščina). Tako je recimo kombinacija za prevajanje srbščina – bosanščina precej preprostejša od kombinacije za prevajanje hrvaščina – makedonščina ali srbščina – bolgarščina. Podobna velja pri kombinacijah za prevajanje srbščina – črnogorščina ali hrvaščina – bosanščina.
Zato smo v Zavodu kot prvi nasploh uvedli novo storitev, ki smo jo poimenovali prilagoditev besedila. Ta storitev v celoti zamenjuje prevajanje vseh jezikovnih kombinacij med hrvaščino, srbščino, bosanščino in črnogorščino. Tako pri naročilu recimo prevoda slovenskega besedila v srbščino in hrvaščino zaračunamo prevajanje v srbščino, nato pa še prilagoditev (ki je občutno cenejša) prevoda (iz srbščine) v hrvaščino. Postopek je dejansko enak, kot če bi šlo za prevajanje srbščine ali prevajanje hrvaščine, vendar je občutno lažji, hitrejši in preprostejši, zato ga tudi vrednotimo drugače.
Zakaj so kombinacije za prevajanje srbščina / črnogorščina – hrvaščina / bosanščina preprostejše od kombinacij s slovenščino ali makedonščino?
Južnoslovanski jeziki z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki tvorijo jezikovno skupino slovanskih jezikov. Imajo približno 28 milijonov govorcev, večinoma na ozemlju Balkana, ti pa se delijo na vzhodno in zahodno vejo.
Prvi pisani južnoslovanski jezik je bila stara cerkvena slovanščina v 9. stoletju. Temeljila naj bi na narečju, ki se ga je takrat govorilo v okolici Soluna. Kot liturgični jezik se starocerkvenoslovanščino še danes uporablja v ruski pravoslavni cerkvi in v nekaterih južnoslovanskih pravoslavnih cerkvah.
Razvrstitev južnoslovanskih jezikov
indoevropski jeziki
slovanski jeziki (okoli 317 milijonov govorcev)
južnoslovanski jeziki
vzhodna veja južnoslovanskih jezikov
bolgarščina (ok. 8,5 mio. govorcev)
makedonščina (ok. 1,8 mio. govorcev)
starocerkvenoslovanščina †
zahodna veja južnoslovanskih jezikov
bosanščina (ok. 2 mio. govorcev)
črnogorščina (ok. 0,3 mio. govorcev)
hrvaščina (ok. 6,5 mio. govorcev)
slovenščina (ok. 2 mio. govorcev)
srbščina (ok. 9 mio. govorcev)
