Kako to, da so vsi podnapisi »slabi« oziroma zakaj dobrih sploh ne opazimo
Prevajanje podnapisov ali podnaslavljanje je dejansko precej bolj težavno, kot se zdi na prvi pogled. Podlega namreč določenim tehničnim zakonitostim, ki pa jih gledalci večinoma ne poznajo in se zato nemalokrat čudijo “slabim” in “čudnim” prevodom podnapisov na svojih zaslonih. To še posebej velja za televizijo, kjer je daleč najbolj prisotna angleščina, to pa dandanes razume že skoraj vsak. Poudarek je na razume, saj jo le redko kdo zares obvlada, še manj ljudi pa jo je sposobno kakovostno tudi prevesti, sploh po zakonitostih in omejitvah, ki so jim podvrženi podnapisi.
In zakaj točno nam podnapisi včasih izgledajo nenavadno? Prvi razlog je ta, da televizijski govor pripada zvoku (avdiu), nikakor pa ne sliki, čeprav tudi ta vpliva nanj. Torej, gledalci zaznavajo govor kot zvok, berejo pa ga kot besedilo in temu primerno je treba prevajati. Dobesedni prevodi le redko delujejo enako kot izvirnik, še redkeje pa so najboljša rešitev. Zato boste včasih slišali eno, prebrali pa čisto drugo stvar ̶ vendar pomen bo enak. In za podnaslavljanje je ohranitev pomena daleč najpomembnejše.
Potrebno se je tudi zavedati, da lahko človek govor smiselno dopolnjuje, medtem ko pri zapisanih besedah to ni možno. Zato je govor vedno potrebno prilagoditi v pisno obliko, ki ima sama po sebi (ali s sliko) pomen. Tako je najpomembnejše pri prevajanju podnapisov to, da se prenese pomen povedanega. Šele nato pride slog povedanega (poudarki, dopolnilni pomen, besedišče), nazadnje pa način (stavčna struktura), kako je bilo povedano. Podnaslavljanje žal ni enako prevajanju, zato tudi vedno govorimo o priredbi podnapisov.
Glavna težava? Podnapisi.
Glavno težavo pri prevajanju podnapisov predstavljajo sami podnapisi. Televizija je vizualni medij in podnapisi so že sami po sebi moteči, ker odvračajo pozornost od slike oziroma jo celo zakrivajo. Zato morajo vsebovati le najnujnejše za razumevanje zgodbe. Zaradi tega sta podnaslavljalcem vsiljeni dve ključni tehnični omejitvi:
- Bralna hitrost (razmerje med trajanjem podnapisov in številom znakov)
- Dolžina podnapisov (posamezna vrstica praviloma vsebuje do 37 znakov s presledki)
Oboje ključno vpliva na časovno umeščanje podnapisov, izbiro besed in stavčnih struktur ter predvsem na krajšanje (obstaja še nekaj dodatnih omejitev, povezanih z menjavami scen in prikazom podnapisov, ampak stvar je bolj preprosta in hkrati bolj zapletena, kot je videti).
Kaj narediti?
Dejansko je pri podnaslavljanju skoraj vedno nekaj potrebno žrtvovati. Ozirati se je treba na to, da bo gledalec v celoti razumel povedano oziroma sledil povedanemu (prenos glavnega pomena oziroma tega, zaradi česar sploh govorijo v določenem trenutku), da ga ne bombardirate z nepotrebnimi informacijami (je res pomembno, ali je tisto jabolko rdeče? Je treba »ne« ponoviti vsakič, ko ga govorec izreče, ali sta dve ponovitvi povsem dovolj?), da ga podnapisi ne zmedejo oziroma odvrnejo od spremljanja slike (uporaba nestandardnih besed, zatipki, napačne sklanjatve, zapletene strukture stavkov, neskladje med slišanim in zapisanim).
Kdaj so potem podnapisi sploh dobri? Odgovor je, ko jih ne opazimo. To ne pomeni, da jih ne vidimo in je recimo kak film boljši zaradi njihove odsotnosti. To pomeni, da so nemoteči, odražajo povedano, nas ne zmotijo in nam ne odvračajo pozornosti od slike; da nam pomagajo razumeti tiste dele govora, ki nam je ušel oziroma ga nismo najbolje razumeli; da jih lahko brez težav preberemo in še vedno zlahka spremljamo dogajanje na zaslonu. Skratka, da so neopazni, nemoteči, slovnično in pomensko pravilni, dovolj kratki, a še vedno informativni.
Meja med dobrimi in slabimi podnapisi je res tanka, prestopimo pa jo lahko zelo hitro in tudi zelo grobo. Ključna sta strokovnost in predvsem občutek za jezik. Mi ga imamo, in to za več jezikov. Naše podnapise si lahko ogledate na številnih televizijskih kanalih in YouTube posnetkih, gre pa za najrazličnejše vsebine od dokumentarcev, resničnostnih šovov, raznih filmov, nadaljevank, kvizov, pogovornih oddaj, svečanih nagovorov, predavanj do športnih oddaj in predstavitev podjetij.
